
Slika izvira iz palače Morosini v Benetkah, kjer jo je leta 1894 na dražbi kupil grof Geza Szapáry in z njo opremil svojo rezidenco v Murski Soboti. Upodablja enega od Jezusovih čudežev, ko le-ta z iztegnjeno roko ozdravlja hromega moža, ki sedi na tleh pred njim.
Slika je današnjo podobo dobila po restavriranju leta 2008, pred posegom je namreč bila malenkost drugačna. V zgornjem delu je imela naslikano zaveso, za katero so restavratorji ugotovili, da je naslikana naknadno, zato so jo odstranili. Izkazalo se je, da je ta zavesa zakrivala obris figure, za katero se zdi, da se z bremenom vzpenja po stopnicah. Zagotovo drži, da je ta podoba figure nekoga motila. Komu je bil ta obris moteč in zakaj, ne vemo. Je morda ta oseba v njem videla podobo, ki ji je vzbujala nelagodje? Podobo hudiča? Zgodba o tem zaenkrat ostaja skrivnost. Sliko si lahko ogledate v baročnem salonu na naši stalni razstavi.
Foto: arhiv PMMS, Tomislav Vrečič
Literatura:
Balažic, Janez, ur., 2009. Umetnine iz Prekmurja. Od romanike do modernizma. Murska Sobota: Pokrajinski muzej.

Arheologi so leta 2006 na avtocestnem najdišču Popava pri Lipovcih našli nenavaden predmet. Ima obliko roga z značilnim koničastim zaključkom, izdelan je prostoročno iz grobe gline in je votel. Pomen in uporaba predmeta nista jasna. Njegova votla notranjost nakazuje, da se je najverjetneje nasadil na držaj. Arheologi domnevajo, da gre za amulet, predmet, ki so mu njegovi uporabniki pripisovali zaščitne moči pred zlimi duhovi. Več tisoč let star predmet nas tako še danes nekoliko bega: gre za amulet, statusni predmet ali za kaj povsem drugega? Ogledate si ga lahko na naši stalni razstavi.
Foto: Tomislav Vrečič
Literatura:
Kerman, Branko, 2014. Moč gline. Figuralna plastika in drugi kultni predmeti iz bakrene dobe v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurski muzej.

V osemdesetih letih 20. stoletja je družina ob začetku gradnje hiše v Bogojini v zemlji našla zakopan lonec s srebrnimi novci. Predala ga je muzeju, kjer so strokovnjaki ugotovili, da gre za krajcarje iz 17. in 18. stoletja, kovane v različnih deželnih kovnicah, na njih pa so upodobljeni različni habsburški vladarji: Ferdinand II. (1592/1619-1637), Rudolf II. (1576-1612), Leopold I. (1657-1705), Jožef I. (1705-1711), Karel VI. (1711-1740) in nadvojvoda Ferdinand Karl (1632/46-1662).
Da je nekdo lonec z novci zakopal v zemljo, lahko zagotovo razumemo kot skrivanje tega premoženja, a na vprašanje, zakaj ga je nekdo skril, nimamo odgovora. Domneva o turških vpadih je vprašljiva, saj so najnovejši novci iz časa vladavine Karla VI. (1711-1740), ko so turški vpadi v Prekmurje že prenehali. Dejstvo, da je lonec ostal skrit približno 250 let, nakazuje, da je lastnika verjetno doletela nesreča ali nenadna smrt. Dragoceno najdbo si lahko ogledate na naši stalni razstavi.
Foto: Tomislav Vrečič
Literatura: Katalog stalne razstave, 1997. Murska Sobota: Pokrajinski muzej.


V umetnostnozgodovinski zbirki hranimo dva železna kipca v podobi mačke, okrašena z zlato intarzijo. Podatki o njuni pridobitvi so pomanjkljivi. Muzeju sta bila darovana okrog leta 1990, vendar ime darovalca ni znano.
V dokumentaciji je zapisano, da gre obredni plastiki in da naj bi predstavljali »svete živali iz Sinagoge v Murski Soboti«. Zapis vzbuja dvom, saj judovska vera ne pozna koncepta svetih živali in dovoljuje le čaščenje Boga. Na spletu smo našli nekaj primerov zelo podobnih kipcev in v teh virih so opredeljeni kot predmeti, značilni za Iran v obdobju rodbine Kadžar (1781-1925). Na podlagi tega lahko domnevamo, da kipca izvirata od tam. Če ta domneva drži, za zdaj ostaja nepojasnjeno, kako in kdaj sta kipca iz Irana prišla v pomurski prostor ter kako sta se uporabljala.
Foto: arhiv PMMS

Arheološka avtocestna izkopavanja so prinesla številna nova spoznanja o preteklosti pomurskega prostora, a pomena vseh najdb ne moremo z gotovostjo pojasniti. Ena takšnih je skupina 54 predmetov iz pozne bronaste dobe, odkrita v bližini vasi Krog. Gre za dele bronastih sekir, srpov in meča ter bakrene surovine za taljenje in vlivanje. Predmeti iz kovine so bili v tem času dragocenost, a so jih v primeru pričujoče najdbe namerno razlomili in nato zakopali. Zakopavanje dragocenih predmetov je bilo značilno za pozno bronasto dobo in arheologi jim pripisujejo različne pomene. Za predstavljeni primer domnevajo, da gre morda za daritev božanstvom oziroma za obredno dejanje. Ali je bil to resnični razlog, da je nekdo pred tri tisoč leti na prekmurski ravnici namerno uničil dragocene predmete in jih zakopal, pa ne moremo z gotovostjo potrditi. Predmete si lahko ogledate na naši stalni razstavi.
Foto: Tomislav Vrečič
Pripravila:
Mateja Huber
Značke:
Delite :