Vodnjaki s prekmurskih arheoloških najdišč

 

Na razstavi lahko na večjem zaslonu v prvem prostoru vidite, da je bilo v Prekmurju na različnih arheoloških najdiščih najdenih precej vodnjakov. Večina je bila odkritih na izkopavanjih, ki so se izvršila pred gradnjo pomurskega kraka hitre ceste v različnih etapah od leta 1997 do 2007. Edini vodnjak najden prej, je bronastodobni vodnjak z najdišča Oloris pri Dolnjem Lakošu, odkrit v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2013 pa je bil v Murski Soboti na najdišču Na Plesi odkrit še srednjeveški vodnjak.  

 

Bronastodobni vodnjak z najdišča Oloris pri Dolnjem Lakošu.

Poleg vodnjaka iz Gornjih njiv, je bilo na prekmurskih arheoloških najdiščih  najdenih še 24 vodnjakov, od katerih jih je 22 predstavljenih tudi na večjem zaslonu v prvem prostoru na razstavi. Dva z najdišča Za Raščico pri Krogu nismo umestili med njih zaradi podobnosti z ostalimi istočasnimi s tega najdišča.

Časovno si vodnjaki s prekmurskih najdišč sledijo takole:

Bakrena doba

  • Lipovci (najdišče Popava) – okoli 4000 pr.n.št.

Bronasta doba

  • Krog (najdišče Za Raščico) – zgodnja bronasta doba – 2500-2100 pr.n.št. – 6 vodnjakov
  • Dolnji Lakoš (najdišče Oloris) – srednja/pozna bronasta doba – 1500-1300 pr.n.št.

Železna doba

  • Krog (najdišče Pod kotom – sever) – pozna železna doba/rimsko obdobje – 47 pr.n.št. – 55 n.št.

Rimsko obdobje

  • Lendava (najdišče Ivankovci) –  1  vodnjak iz 1. - 2. stoletja, drugi iz 2. stoletja
  • Dolga vas (najdišče Gornje njive) - konec 1. - 2. polovica 2. stoletja (predstavljen na razstavi)
  • Murska Sobota (najdišče Nova tabla) – 7 vodnjakov, datiranih od 2. – 6. stoletja

Zgodnji srednji vek

  • Murska Sobota (najdišče Kotare – baza) – 2 vodnjaka, eden datiran v 6. – 7. stoletje, drugi med leti 552-636 n.št.

Srednji vek

  • Nedelica – 10. – 13. stoletje
  • Murska Sobota (Plese) – 1024-1150 n. št.
  • Dolga vas (najdišče Gornje njive) – 1187-1278 n. št.
  • Lendava – srednjeveški Ivankovci  – 12.-14. stoletje

 

Časovnica z označenimi okvirnimi obdobji uporabe vodnjakov, najdenih na prekmurskih najdiščih.

 

Nekateri vodnjaki so imeli ohranjeno leseno konstrukcijo oz. leseni opaž, ki je služil za to, da se zemlja ali grušč ne bi posuvala navznoter. Pri starejših, razen pri tistem z najdišča Oloris, praviloma opaža ni ohranjenega. Večinoma gre za precej globoke jame, za katere so arheologi že med izkopavanji sklepali, da gre za vodnjake. Te jame segajo skoraj v vseh primerih do gruščnatih plasti globoko pod površjem, kjer se je že med izkopavanji pojavljala podtalnica. Zanimivo je, da je bilo na najdišču Za Raščico pri krogu najdenih kar 6 vodnjakov iz istega obdobja. Možno je, da takratni prebivalci sten niso obložili z leseno oblogo, ki bi zadrževala posuvanje sten vodnjaka, zato so se vodnjaki hitro zapolnili. V bližini so potem izkopali novega.

Vodnjaki so različno globoki. Nekateri so segali tudi več kot 3 metre globoko od današnje površine tal, kot na primer srednjeveški vodnjak z najdišča Na Plesi v Murski Soboti ali naš razstavljeni vodnjak. Spet drugje, kjer je bila podtalnica višje, so tedanji prebivalci skopali plitkejšo jamo. Vodnjak na najdišču Nedelica je bil, merjeno od današnje površine tal, globok samo kakšen meter.

Skoraj 3 metre globok srednjeveški vodnjak z najdišča Na Plesi v Murski Soboti (foto T. Vrečič).

Plitek, le približno 1 meter globok vodnjak z najdišča Nedelica (foto S. Tanacek).

Leseni opaži vodnjakov so bili ohranjeni do višine današnje podtalnice. Ohranili so se zaradi pomanjkanja kisika v vodi, pa tudi zaradi pogosto precej neprepustnih glinenih plasti na večjih globinah. Ali so opaži obdajali celoten vkop in segali od dna vodnjaka do samih tal, ne vemo. Možno je, da so obdajali vkop vodnjaka samo na dnu, kjer so se gruščnate stene najbolj posuvale navznoter. Hkrati pa je grušč služil tudi za to, da se je voda prečiščevala, ko je dotekala v vodnjak. Na samih dneh vodnjakov so praviloma zelo glinene plasti, kar dokazuje, da se je tam voda zadrževala.

Med vodnjaki s prekmurskih arheoloških najdišč smo zasledili dve vrsti gradnje opažev. Večinoma so bili narejeni tako, da so bili na konce desk vsekani utori. Tako so se deske prilegale ena na drugo in križno povezovale vogale lesene konstrukcije. Izjema je prav vodnjak, ki je predstavljen na tej razstavi. Ta je imel namreč zelo masivne vogalne stebre, ki so podpirali lesen opaž, narejen iz desk, položenih ena na drugo brez utorov. Podobno je bil najbrž zgrajen tudi vodnjak z najdišča Ivankovci, ki je tudi iz rimskega obdobja. Je pa bil les precej slabše ohranjen.

Rimskodobni vodnjak iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi z vidnimi navpičnimi piloti, postavljenimi v vogale opaža (foto S. Olić).

Srednjeveški vodnjak iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi z vidno križno konstrukcijo desk z utori (foto T. Ribarič).

Deska lesenega opaža srednjeveškega vodnjaka z izkopavanj srednjeveške vasice Ivankovci pri Lendavi. Lepo je viden globok utor za nasaditev prečne deske         (foto S. Tanacek).

Za gradnjo vodnjakov so uporabljali večinoma hrastov les, pa tudi les črne jelše, kot je to primer pri razstavljenem vodnjaku iz Gornjih njiv.

Vodnjaki so bili večinoma v uporabi precej časa, tedanji prebivalci pa so jih verjetno večkrat sproti čistili. Ko so jih nehali uporabljati, so se lahko sčasoma naravno zapolnili, ali pa so jih ljudje namenoma zasuli. V vsakem primeru je po navadi v plasti, ki so jih zapolnjevale prišlo kar precej arheoloških najdb, na podlagi katerih lahko arheologi že med izkopavanji sklepajo, iz katerega obdobja so. Pri dataciji pa nam pomagata tudi dendrokronološka in radiokarbonska analiza, o katerih lahko izveste več na sami razstavi (drugi prostor).

Na koncu je potrebno zapisati, da v tem kratkem tekstu nismo obravnavali novodobnih vodnjakov, ki jih je v Prekmurju še veliko ohranjenih in tudi v uporabi. Veliko teh je dokumentiranih v našem muzeju. Pri njih lahko opazimo več različnih načinov gradenj in tehnik dvigovanja vode iz njih. Dejstvo je, da njihova uporaba zamira, skoraj vsaka hiša pa že ima dostop do pitne vode preko vodovoda, ki se ravno v teh letih nadgrajuje in dograjuje po celotni pokrajini ob Muri.

 

Vodnjak na vzvod/stúdenec na «čigo« (risba, 50. ali 60. leta 20. stoletja, zbirka Pomurskega muzeja Murska Sobota).

Poziranje ob vodnjaku na vzvod (Foto Alojz Sbüll, 1933-1945, zbirka Pomurskega muzeja Murska Sobota).

Vodnjak na vreteno – »stúdenec na koloú« (risba Martina Rojs, 1959, zbirka Pomurskega muzeja Murska Sobota).

 

Tekst: Samo Sankovič

 

 

Viri:

Dular, J., Šavel, I. in S. Tecco Hvala 2002, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu, Opera Instituti Archeologici Sloveniae 5, Ljubljana.

Kerman, B. 2011a, Kotare-Baza pri Murski Soboti. – Arheologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana.

Kerman, B. 2011b, Pod kotom - sever pri Krogu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 24, Ljubljana.

Kerman, B. 2013, Gornje njive pri Dolgi vasi 2. – Arheologija na avtocestah Slovenije 36, Ljubljana.

Koren, V. 1962, Oskrba z vodo in oblike vodnjakov v Prekmurju. - Slovenski etnograf 15, 85-100.

Šavel, I. in Š. Karo 2012, Popava 1 pri Lipovcih. - Arheologija na avtocestah Slovenije 30, Ljubljana.

Šavel, I. in B. Kerman 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. - Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana.

Šavel, I. in S. Sankovič 2010, Za Raščico pri Krogu. - Arheologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana.

Šavel, I. in S. Sankovič 2013, Nedelica pri Turnišču. - Arheologija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana.

Tušek, I. in B. Kavur 2011, Ivankovci (Ivánkóc) pri Lendavi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 15, Ljubljana.