Najdišče Gornje njive pri Dolgi vasi

Arheološka izkopavanja na najdišču Gornje njive pri Dolgi vasi so potekala v dveh etapah. Prvič je Pomurski muzej Murska Sobota izkopaval že v letih 1997 in 1998 pred gradnjo lendavske obvoznice, drugič pa leta 2006 pred gradnjo razcepa Dolga vas na trasi pomurske hitre ceste. Prve raziskave je vodila Irena Šavel, druge pa Branko Kerman.

Na najdišču niso bili prisotni samo rimskodobni ostanki, temveč tudi prazgodovinski in srednjeveški.

Prazgodovinski ostanki so bili precej skromni, so pa bili iz različnih obdobij. Bakrenodobne ostaline se kažejo predvsem kot manjše ali večje jame, tri od teh so interpretirane kot zemljanke. Ena od zanimivejših najdb je glinena figurica s poudarjenimi prsmi in nakazanimi nogami. Bakrenodobne najdbe spadajo v obdobje t.i. horizonta keramike z brazdastim vrezom, časovno nekje v polovico 4. tisočletja pr.n.št.

Bronastodobne jame so precej redke, keramika pa kaže sorodnost s tisto z bližnjega najdišča Oloris pri Dolnjem Lakošu in spada v drugo polovico 2. tisočletja pr.n.št.

Najskromnejši so bili ostanki iz mlajše železne dobe, iz katere sta se ohranili dve manjši jami.

Na rimskodobne objekte so na najdišču opozarjale predvsem ruševinske plasti, saj nekih značilnih temeljev stavb ni bilo najti.  Na najdišču sta bili najdeni dve večji ruševini, najbrž ostanka dveh večjih rimskodobnih objektov. Znotraj teh ruševin je bilo veliko odlomkov hišnega ometa, tudi tegul in drugih najdb. V bližini je bilo tudi nekaj peči. Rimskodobna poselitev ni bila raziskana v celoti, saj lahko sklepamo, da se širi še izven izkopnega polja zahodno od najdišča.

Severno od rimske, je v srednjem veku stala naselbina, katere ostanki so bili odkriti večinoma na izkopavanjih leta 2006. Ugotovljenih je bilo več hiš, zemljank in drugih objektov iz tega obdobja. Ena izmed najzanimivejših najdb pa je bil vodnjak, najden v neposredni bližini ene izmed hiš. Tudi ta je, poleg vodnjaka predstavljenega na razstavi, bil izredno dobro ohranjen. Razlika je bil samo v gradnji vodnjaka. Lesen opaž srednjeveškega je bil namreč zgrajen tako, da so bili v deske vsekani utori za povezovanje med njimi. Trije vzeti vzorci so lesa so bili vsi hrastovi, vodnjak pa je bil z radiokarbonsko metodo datiran med leti 1024 in 1150 n. št.

 

Več o najdišču Gornje njive pri Dolgi vasi si lahko preberete na spodnjih povezavah. Na strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so namreč javno dostopne monografije o najdiščih, izkopanih na trasah slovenskih avtocest.

http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/publikacije/86-irena-savel-et-al-gornje-njive-pri-dolgi-vasi/

http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/publikacije/155-gornje-njive-pri-dolgi-vasi-2/