Izdajateljska in tiskarska dejavnost prekmurskih Židov

 

Izdajateljska in tiskarska dejavnost prekmurskih Židov

Franc Kuzmič

Prva tiskarna na današnjem slovenskem ozemlju je bila v Lendavi, in sicer že leta 1573, ko je potujoči tiskar Rudolf Hoffhalter v letih 1573-74 natisnil na ročnem tiskarskem stroju prve tri knjige, sicer vse madžarske. Z njegovim odhodom v Nedelišće na Hrvaško vse do konca 19. stoletja v Prekmurju ni bilo tiskarne. Tiskarsko dejavnost so potem čez tristo let začeli opravljati Židje, in sicer Marko Grünbaum (od 1884), Ernest Balkányi (od 1898), Nikolaj Hirschl in pozneje še Izidor Hahn (od 1922).[i]

Do nastopa omenjenih tiskarjev so prekmurske tiske, katerih je izšlo do leta 1895 najmanj 186 knjižnih enot,[ii] tiskali v tiskarnah v Nemčiji (Halle), Avstriji (Dunaj, Gradec), na Slovaškem (Bratislava), največ pa na Madžarskem (Budimpešta, Sopron, Sombotel).

Prvi tiskar v Murski Soboti je bil Marko Grünbaum, ki se je v Mursko Soboto priselil iz madžarskega Keszthelya proti koncu leta 1884. Bil je uslužbenec-dnevničar okrajnega sodišča v Murski Soboti in verjetno tudi tiskar, saj je premogel ročni tiskarski stroj.

Tiskarno si je uredil v svojem stanovanju v takratnem Szeredijevem dvorcu v središču mesta.

Iz njegove tiskarne je še istega leta (1884) izšla knjižica, in sicer pridiga puconskega evangeličanskega duhovnika Rudolfa Cipota ob stoletnici puconske evangeličanske cerkvene občine.[iii]

Grünbaum se je celo odločil za izdajanje časnika. Za božične praznike, prav tako leta 1884, je izšla poskusna številka[iv] tednika z naslovom, sicer v madžarščini, Muraszombat és Vidéke, magyar és vend nyelvü vegyes tartalmú hetilap.[v] Prva številka je izšla 25. decembra 1884. Izdajatelja sta bila kar dva, in to Mark Grünbaum in József Vogler, odgovorni urednik je bil Istvan R. Takács[vi], tiskar pa seveda Mark Grünbaum.

V naslednjem letu je nastopil drugi glavni urednik (Sandor Olajos), nato čez leto spet drugi (Karoly Kovács), leta 1889 pa se je zvrstilo več glavnih urednikov, med njimi sam Mark Grünbaum. Tednik je do 21. julija 1889 izhajal dvojezično, od takrat naprej pa le v madžarščini in z že raznarodovalnim namenom.[vii]

Grünbaum je opravljal tiskarske storitve za prekmurske verske kroge, tako evangeličane kot katoličane, tiskal pa je še vabila, cenike, pravila[viii] in drugo gradivo, tako v prekmurščini, kakor tudi v madžarščini in nemščini.

Za evangeličane je med drugim natisnil Mrtvecsne peszmi (1887), nauk o konfirmaciji (1888), pridigo R. Cipota (1888), molitvenik Dühovni aldovi (1901), za katoličane pa Mali katekizem (1888 in ponatisi 1891, 1892, 1894), Zgrüntavanye düsnevejszti (1896), Molitev k sv. Jožefu (1896), Jezuš moje poželenje (1898 dvakrat).

Da je imel dovolj dela, nedvomno izpričuje omemba "gyorssajtónyomása" na tisku Zgrüntavanye düsnevejszti leta 1896, kar pomeni, da se je opremil z hitrotiskalnim strojem, saj je to delo natisnil na hitrotiskalnem stroju. Tega leta se pojavi tudi beseda Gondos[ix] in v oklepaju Grünbaum.

V tistem času je bila tudi močna konkurenca, saj so kar precej prekmurskih tiskov tiskali pri Leykamu v Gradcu, Franczu Semlitschu v Radgoni in Beli Wellischu v Monoštru.

Grünbaum je septembra 1891 tiskarno preselil na Glavno ulico, kjer je imel še svojo papirnico.

Dve številki že omenjenega tednika Muraszombat és Vidéke je uredil že leta 1888, nekaj leta 1889, urednik pa je bil tudi v letih 1890-1891.

V začetku leta 1898 je prišel v Mursko Soboto novi tiskar Nikolaj Hirschl, ki se je prepisal v Miksa Ujházi[x] in prevzel Grünbaumovo tiskarno. Tega leta se tako začne na tiskih pojavljati oznaka "Natisz Hirschl N." Hirschl je bil tudi do 13. novembra 1898 izdajatelj tednika Muraszombat és Vidéke, ko je tednik prevzela raznarodovalna organizacija VMKE.[xi] Hirschlova tiskarna je leta 1904 črkovni material dopolnila in delovala na isti lokaciji vse do leta 1906.

Leta 1906 je v Murski Soboti odprl svojo podružnično tiskarno lendavski Žid Ernest Balkányi. Tiskarna v Murski Soboti je delovala vse do julija 1918. Balkányi je bil je Hirschlov naslednik in je delal že z boljšimi stroji.

Balkányijevi tiskarni v Lendavi in Murski Soboti sta bili v letih 1906 - 1918 namreč edini tiskarni v Pomurju.

Pri Balkányu se je izučil za tiskarja Izidor Hahn[xii] in se zaposlil v Prekmurski tiskarni ter leta 1922 prevzel strokovno vodstvo. Prekmurska tiskarna je bila last Prekmurske banke. Leta 1923 se je tiskarna preselila v lastne prostore in na Hahnov predlog so kupili tudi nove stroje, tiskarno pa uredili na elektriko. Izidor Hahn je imel tiskarno ves čas v najemu, zraven pa je imel še svojo knjigoveznico in papirnico. Tiskarna je ostala v lasti Prekmurske banke vse do likvidacije leta 1946, ko je premoženje omenjene banke prevzela Narodna banka, stroje pa odpeljali v Ljubljano.

Z leti je imel Hahn štiri stavce, dva pomožna delavca in vajence. Strojnik je bil sprva Hahn sam. Omeniti velja, da je tiskarna dobivala naročila tudi iz tujine.

Seznam tiskov, ki so izšli iz Hahnove tiskarne, je zelo obsežen.[xiii] S svojo ekspeditivnostjo in kvaliteto ter primerno konkurenčno ceno je postal konkurenčen celo velikim tiskarnam in tako dobival vse več naročil od drobnega tiska, knjig in vse do časnikov.

Med periodičnim tiskom, ki ga je omenjena tiskarna tiskala, naj omenimo evangeličanski mesečnik Düševni list (1922-1941), Evangeličanski kalendari (1923-1941), katoliški tednik Novine, mesečnik Marijin list (1929-1932), Kalendar Srca Jezušovoga (1931-1932), Dober Pajdaš kalendarium (1923, 1930-1941), tednik Mörska krajina (tudi Muravidék), Mursko krajino (1932-1941), Mladega Prekmurca idr.

Že teh nekaj naslovov zgovorno pričuje, da je bila tiskarna res zelo ekspeditivna in ažurna, posebno, če k temu prištejemo še številne dokaj obsežne tiske knjig in drugega drobnega tiska, raznih letnih izvestij šol in društev ter drugih inštitucij.

V časopisnem članku Kak se delajo Novine?[xiv] je v tiskarni Izidorja Hahna prikazano delo v besedi in sliki. Črkostavci so delali od jutra do večera. Ves čas so seveda stali za mizami s predalčki, v katerih so bile črke in te so so rokopisni predlogi zlagali v besede, stavke, odstavke, članke, knjige... Delo je bilo seveda zelo zamudno, pisec članka je zapisal, da si "črkostavci pošteno zaslužijo plačo, katero dobijo", kar pomeni, da so bili verjetno dobro plačani. Sledi odtis, katerega dobi v korekturo urednik. Morebitne napake črkostavci popravijo, nato pa se začne samo tiskanje. Članek pisec končuje z besedami: "Iz tega lahko spoznate, da niso predrage. Upamo, da jih boste potem še imeli bolj radi (misli na časnike - op. F. K.) in jih priporočali tudi svojim sosedom, prijateljem in znancem." V slikovnem gradivu je med drugim notranjost stavnice z delavci, tiskarski stroj, slika vodje tiskarne Izidorja Hahna in zunanjost tiskarne.

Izidor Hahn je v letih 1939-1941 izdajal tednik Murska Krajina, tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko[xv]. V tem času se je zvrstilo več urednikov[xvi]  (Janez Nemec, Ludvik Nemec), medtem ko je bil dejanski urednik učitelj Milan Ferjan. Sam Izidor Hahn je bil urednik od 17. številke 1939 do vključno 8. številke 1940.

Tiskar Hahn je vodil tiskarno vse do aretacije aprila 1944.

V Lendavi je delovala tiskarna že leta 1890, kar zvemo iz zapiska v časopisu[xvii] in še iz zapiska, da so jo 18. avgusta 1890 zaradi nerazumevanja preselili na Madžarsko v Keszthely.[xviii] Ni pa iz tega zapisa jasno, kdo je imel v Lendavi tiskarno, kakor tudi ne ime tiskarne.

Leta 1898 je s finančno pomočjo lendavskega lekarnarja Nandorja Fussa, prav tako Žida, kupil od lendavskega tiskarja Jožefa Bogdana tiskarno Žid Ernest Balkányi,[xix] ki se je preselil v Lendavo iz Budimpešte. Prvo tiskarno je imel v pritlični hišici na glavni lendavski ulici. Naslednje leto, februarja 1899, jo je premestil v drugo stavbo v isti ulici,[xx] in leta 1907 se je dokončno preselil v lastne prostore, prav tako v isti ulici, kjer je tiskarna delovala vse do njene likvidacije leta 1947.

Balkányi si je tiskarske stroje in črkovni material kupoval v Budimpešti.

Po Balkányevi smrti je prevzel tiskarno v Lendavi njegov sin Elek[xxi]. Po njegovi smrti je tiskarno do likvidacije leta 1947 upravljala vdova Elizabeta. V tiskarni sta delala povprečno dva kvalificirana in dva pomožna delavca, strojnik pa je bil lastnik sam.

Če pogledamo v tiskarsko dejavnost E. Balkányija, je 15. januarja 1899 tiskal tednik Délzala,[xxii] čez teden dni pa je začel v Lendavi spet izhajati Alsó-Lendvai Hiradó in to kot četrti letnik.

Poleg omenjenega tednika je tiskarna tiskala še madžarske, hrvaške in prekmurske knjige, kot so molitveniki, cerkvene pesmarice, nadalje periodični tisk kot Novine, Marijin list s prilogo Marijikin ograček, Kalendar Srca Jezušovoga, Ljudsko pravico[xxiii] idr. Natisnili so prav tako veliko drobnih tiskov. Arhiv tiskarne je bil med drugo svetovno vojno žal uničen.

Iz pričujočega preglednega prikaza vidimo, da so prav Židje začeli v Pomurju s tako pomembno dejavnostjo kot je tiskarstvo in da so tako neposredno, kakor tudi posredno, prispevali nedvomno velik delež na kulturnem, kakor tudi drugih področjih te pokrajine in kar bo ostalo trajen in neizbrisen pečat - tudi simbioze.


[i] O pregledu tiskarn v Pomurju je pomemben prispevek Nikice Brumen: Tiskarne v Pomurju, Kronika (Ljubljana) 1961, 82-92.

[ii] Prim. Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715-1919. Ljubljana (SAZU) 1978.

[iii] Predga 1883-ga leta octobra 14-toga dnéva liki na sztotni szpoumenek nasztávlanya püczonszkoga szpráviscsa czérkvenoga drzsána po Czipott Rudolfi... Stampana z piszkmi Grünbaum Márka. 1884.

[iv] Faksimile poskusne številke so bile objavljene v Muraszombat és Vidéke leta 1910.

[v] V prevodu: Murska Sobota in okolica, madžarski in prekmurski tednik razne vsebine.

[vi] Takács (tudi Takáts) Istvan, po izobrazbi in poklicu učitelj. Učiteljeval je v Kupšincih pri Murski Soboti do 1884, nato postal upravitelj osnovne šole v Murski Soboti vse do 1913. leta.

[vii] Tednik MéV je izhajal do 27. 8. 1919, nato pa še od 24. 5. 1941 - 23. 3. 1945.

[viii] Npr. Mojstrska pravila obrtnega društva soboškega okrožja (1896).

[ix] V prevodu ta madžarska beseda pomeni: skrben, marljiv, vesten.

[x] M. Kokolj: Ob izvirih prekmurskega tiska, Ljudski glas (M. Sobota) 3 (1951), št. 40-44.

[xi] Ko je bila leta 1897 v Murski Soboti ustanovljena VMKE, raznarodovalno madžarsko izobraževalno društvo za Prekmurje, je postal omenjeni tednik glasilo tega društva, z namenom, da obvaruje madžarske koristi v Prekmurju, ki je poslovalo s štajerskim delom Slovencev. (Prim. M. Kokolj, B. Horvat: Prekmursko šolstvo. M. Sobota (PZ) 1977, 232-233.

[xii] Izidor Hahn (4. 4. 1893 Bodonci - decembra (?) 1944 Auschwitz), peti sin v družini očeta trgovca. V dvanajstem letu starosti je šel v uk za tiskarja. Šolal se je v Murski Soboti, Kolosvaru, Deši, Lendavi in Čakovcu. V prvi svetovni vojni je bil celo trikrat ranjen. Udomil se je v Murski Soboti, kjer je leta 1922 prevzel vodstvo Prekmurske tiskarne in knjigarne. Čez dve leti je postal že sam lastnik knjigarne. Kot so poročali lokalni časniki ob njegovem srebrnem jubileju (Dva jubilanta - oča slavi zlato poroko, peti sin srebrni jubilej dela, v: Novine, 7. junija 1931), je podedoval po svojem očetu poštenost in veselje do poklicnega dela, saj je kot "gospod", vodilna osebnost, prijel za vsakršno, tudi najslabše fizično delo (s pripombo: "katerega drugi voditelji tiskarn in lastniki knjigarn ne bi niti pogledali"). Svojo široko razgledanost je pokazal tudi, ko je na dražbi kupil veliko in dragoceno knjižnico grofov Szápáryjev iz Murske Sobote (Novine, 7. 6. 1931), knjige pa potlej tudi posojal študentom in drugim, dokler same knjižnice pač ni doletela usoda druge svetovne vojne.

[xiii] Prim. Franc Kuzmič: Bibliografija prekmurskih tiskov 1920-1995. Murska Sobota 1996.

[xiv] Novine, 2. januarja 1930.

[xv] Murska Krajina je izhajala od 19. marca 1939 do 6. aprila 1941.

[xvi] Glede na takratne predpise o izdajateljski dejavnosti in urednikih.

[xvii] Muraszombat és Vidéke, 1890, št. 32, str. 3.

[xviii] Muraszombat és Vidéke, 1890, št. 34, str. 3.

[xix] Ernest Balkányi (1870 Berka, na Češkoslovaškem - Lendava 1. 2. 1939).

[xx] Prim. Alsó-Lendvai Hiradó, 1899, št. 2, str. 3.

[xxi] Elek Balkányi (1902 Lendava - 31. 3. 1945 pri Murski Soboti).

[xxii] V slovenskem prevodu Južna Zala.

[xxiii] Balkányi ni niti odklonil tiskanje Ljudske pravice, pri čemer je imel seveda tudi on težave.