Spomenik zmage na Trgu zmage v Murski Soboti

 

Spomenik zmage na Trgu zmage v Murski Soboti

Franc Kuzmič

Zgodaj spomladi leta 1945 je bil postavljen sredi Murske Sobote za tiste čase, in še danes, veličasten spomenik.

V Prekmurju so se pojavile prve predhodnice Rdeče armade 30. marca 1945. Murska Sobota je bila osvobojena okupatorjevih sil 3. aprila 1945. Fronta se je nato skoraj šest tednov zaustavila ob reki Muri. Ko je Nemčija kapitulirala, se je fronta premaknila in 16. maja se je tudi Rdeča armada premaknila iz Prekmurja globlje v Avstrijo.

Že maja 1945 so s predstavniki Rdeča armade začeli sredi trga v Murski Soboti postavljati velik spomenik v spomin na krvave dni skupnega bojevanja proti fašizmu. Kot utemeljitev je zapisano: "Spomenik je postavil ves slovenski narod iz hvaležnosti do herojske Rdeče armade in iz globoke hvaležnosti do junaških borcev Jugoslovanske armade v znak borbenega bratstva jugoslovanskih in sovjetskih narodov."

Načrt za spomenik je izdelal ukrajinski oficir Arončik, sovjetski vojni inženir. Na mogočnem podstavku je nadgrobna stavba, v katero so nameravali shraniti posmrtne ostanke vseh rdečearmejskih vojakov, a do tega ni prišlo. Te so nato pokopali na osrednjem soboškem pokopališču.

Spomenik so začeli graditi 24. maja 1945 na pobudo Vojnega sveta 57. armije 3. ukrajinske fronte. Organizacija gradnje je bila zaupana ruskemu komandantu v Soboti, majorju Barsukovu in Okrajnemu odboru OF v Murski Soboti. V pomoč so poklicali še Kerimova in poročnika Gurskega.

Da bi gradnjo spomenika pospešili, je bil v Ljubljani ustanovljen častni odbor, v Murski Soboti pa delovni odbor. V častnem odboru so bili: minister Ferdo Kozak, general-major Lado Ambrožič, general-poročnik Kosta Nadj, Dušan Kveder, pesnika Oton Župančič in Fran Albrecht ter slikar Božidar Jakac. Največjo pomoč je delovnemu odboru nudil pesnik Mile Klopčič v vlogi tajnika Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR.

Vsa gradbena dela je vodil domačin, arhitekt Feri Novak.

Spomenik je zgrajen iz železobetona, obložen z italijanskim kararskim marmorjem.

Spomenik sestavlja 17,35 m visok obelisk. Na njem je bila pozlačena peterokraka zvezda. Na obeh straneh nadgrobne stavbe sta postavljena ruska topova iz druge svetovne vojne. Pod njima sta dva vojaka - na levi ruski vojak, na desni pa partizan. Oba kipa sta visoka 2,40 m in sta delo kiparjev bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane. Kip rdečearmejca je izdelal Boris, kip partizana pa Zdenko. Med vojakoma je na nadgrobni stavbi napis v ruščini in slovenščini: "Večna slava junakom, padlim v boju za svobodo in neodvisnost bratske Sovjetske zveze in Jugoslavije."

Na levi strani podstavka je vklesana letnica 1941 - začetek druge svetovne vojne pri nas, na desni pa letnica 1945 - konec druge svetovne vojne.

Napis "Večna slava vam osvoboditelji narodov iz fašističnega mračnjaštva" je zapisan prav tako v obeh jezikih na levi strani nadgrobne stavbe, medtem ko je na desni strani v obeh jezikih zapisano: "Slava vaših del ne mine ne zbledi na vekomaj!"

Mestni odbor OF Murska Sobota je pred otvoritvijo 10. avgusta v Poročevalcu izdal naslednji razglas: "Pozivam lastnike in stanovalce hiš, da temeljito očistijo hiše in okolico hiš zaradi velike proslave, ki se bo vršila v nedeljo. Zlasti naj pobelijo hiše, očistijo jarke, plotove, hodnike, pometejo in poškropijo cestišča. V soboto naj okrasijo hiše in izložbe z zastavicami in cvetlicami, da bo celo mesto imelo praznično lice. Naj bo mesto v nedeljo očiščeno in okrašeno kakor še nikoli, saj bomo praznovali zmago nad fašizmom. Smrt fašizmu - svobodo narodu!"

V isti številki Poročevalca so pozvali vse prebivalce Sobote, da se zberejo v nedeljo zjutraj ob 8. uri na rajonskih zbirališčih. Ljudje iz I. rajona so se zbrali pred katoliško cerkvijo, iz II. rajona pred gradom, iz III. rajona v Šolski ulici pred vilo Fridrih, iz IV. rajona pa v Kroški ulici. Na trg zmage so lahko prišle samo organizirane skupine, posameznikom straže niso dovolile dostopa.

"Vse hiše v mestu morajo biti v soboto do 4. ure okrašene." Sledi še varnostno opozorilo: "Vsem hišnim gospodarjem, ki imajo svoje hiše ob Aleksandrovi cesti (današnja Slovenska ulica) in ob trgu Zmage sporočamo, da morajo v nedeljo od 7. ure zjutraj imeti vsa okna zaprta. Kontrolo nad tem bodo vršili vojaki KNOJ-a."

Prav tako je sledil poziv: Tovariši, tovarišice! Vsak Krajevni odbor naj prinese s seboj vence, zastave in parole. Sobočani, okrasite svoje domove s cvetjem, razobesite zastave, okrasite okna z zastavicami in slikami maršala Tita in generalisima Stalina!"

Slovesno odkritje spomenika je potekalo 12. avgusta 1945, ko so se zbrali ljudje iz vsega Pomurja in celo iz raznih drugih delov Slovenije. Jugoslovansko vlado in maršala Josipa Broza Tita sta zastopala generalporočnik Ivan Gošnjak in minister Vlado Zećević. Slovenijo sta predstavljala predsednik Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Josip Vidmar in predsednik slovenske vlade Boris Kidrič. Pri odkritju spomenika so bili navzoči prav tako predstavniki Rdeče armade, kakor tudi francoske in britanske armade.

Slovesnost se je začela ob 9. uri. Poskrbljeno je bilo za brezplačno vožnjo z vlakom od Hodoša do Murske Sobote in od Dokležovja do Murske Sobote. Iz Goričke smeri sta pripeljala dva vlaka in eden iz dokležovske. Pozno popoldne so se z vlaki tudi vrnili.

Ohranjen je prav tako zanimiv dokumentarni črno beli film, ki so ga snemali na sami otvoritvi in je tudi na ogled v Pokrajinskem muzeju na stalni razstavi.

V času Informbiroja je bil spomenik obsojen na "smrt", in sicer z miniranjem. Tudi podminiran je bil, le sprožiti bi bilo potrebno, a se je le našel nekdo, ki je svetoval, da bi se bilo škoda prenagliti, saj si bomo "spet dobri", spomenika pa ne bo. In še kako prav so imeli ti, ki so tako razmišljali.

Z leti je spomenik doživel nekaj restavratorsko-konservatorskih posegov.

Murska Sobota ima torej ta poseben tako imenovani socrealistični spomenik, ki sta za zgradili dve federaciji, državi, ki ju več ni, spomenik pa še stoji!