MAJSKA DROBTINICA - Za mizo

Vsak mesec vam bomo pripravili kakšno drobtinico iz zakladnice pomurske prehranske dediščine. Spremljajte nas!

Mlatci za mizo pri Toplakovih v Korovcih, 1955‒1965. Hrani PMMS.

Navada molitve pred in po jedi je bila različna. Najpogosteje se je za mizo molilo v vernih katoliških družinah, pred kosilom ali vsemi tremi obroki: oče naš, Zdrava Marija, Čast bodi Očetu. Tam, kjer niso molili celih molitev, je bilo pred jedjo: »Blagoslovi Gospod nas in vse te darove, ki jih bomo po tvoji dobroti sprejeli,« po obroku pa: »Zahvalim se ti vsemogočni Bog za vse prejete dobrote, ki živiš in kraljuješ vekomaj!« Po končanem zaužitju hrane se največkrat ni več molilo, razen nekaterih najbolj verujočih družin. Tudi evangeličanske družine so molile pred jedjo. Niso vse družine molile, nekatere samo za božič in veliko noč.

Veselje ob rojstvu, 1960‒1970 v Rogašovcih. Hrani PMMS.

Družinski člani so jedli skupaj za isto mizo, za isto mizo so jedli s starimi starši. Navadno je bilo mesto za mizo določeno, posebej prostor starejših; oče na čelu mize, mati nekje ob strani in bližje štedilniku. Mati ali gospodinja je sedela tako, da je bila najbližje štedilniku za prinašanje in odnašanje hrane. V družini, ki nej bila družina žena, mož pa deca, ampak vnukinja, babica in dva njena brata, niso vsi jedli skupaj za mizo. Ko je bilo skuhano, si je vsak sam vzel: »Se spomnin, en brat je sigdar dole na eno klop seu, pa meu svojo sklejčko bejlo, pouleg pa je bijla peč, pa ka je nej pojo, je notri f peč đjau, pa zapro, pa drgoč je dale đjo. Bole tak je to bilo. Sküjano je moglo biti, pa te si je pač zeu gda je lačen biu.«

Navadno si je prvi vzel oče/gospodar, nato ostali, v tem primeru je gospodinja obrnila zajemalko proti njemu. Če so v istem gospodinjstvu živeli še stari starši, so ti največkrat dobili prvi jesti. Pogosto je mati razdelila iz skupnega lonca vsakemu v svoj krožnik, posebno otrokom, po vrstnem redu najprej gospodarju, otrokom in sebi. Po mnenju žensk je gospodar delal fizično, zato je moral dobiti največ. Ko je mati razdelila vsem otrokom, je naložila v krožnik še sebi. Ponekod je hrano razdelil tudi oče. Obiskovalci so sedeli za isto mizo z domačimi in so si zajemali hrano sami.

Za mizo na drugi dan poroke v Renkovcih leta 1967. Original hrani družina Koren, Renkovci.

 

Leto 2021 je leto Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021.

V tem letu pripravljamo na temo kulinarične in prehranske dediščine Pomurja in Porabja publikacijo in razstavo. V publikaciji bodo poleg etnološkega širšega pogleda in pregleda predstavljene posamezne gospodinje z jedmi, ki jih pripravljalo še danes in so odraz lokalne tradicije. Za tiste, ki so manj vešči priprave ali so to pozabili, si bodo na posnetkih jed lahko pogledali in kasneje pripravili sami. Razstava bo zastavljena aktualno, v povezavi z okoljskimi, družbenimi, socialnimi in jezikovnimi vprašanji, vezani na pomanjkanje, zadostnost in izobilje v prehranjevanju. Pripravili bomo predavanja, kuharske muzejske delavnice, video kuhanje. Z novimi »prehranskimi« izdelki, narejeni za ta namen, bomo razširili tudi ponudbo, ki jih bo mogoče kupiti v naši muzejski trgovinici.