SEPTEMBRSKA DROBTINICA - Mleko, mlečni izdelki

Vsak mesec vam bomo pripravili kakšno drobtinico iz zakladnice pomurske prehranske dediščine. Spremljajte nas!

Mleko je bila pomembna sestavina prehranjevanja. Zato so v eni izmed družin v Borejcih, ko so ostali brez krave zaradi bolezni, šli prosit po vasi, da so lahko nazaj odkupili kravo in so otroci lahko jedli mleko in mlečne jedi. Nemalokrat je mleka primanjkovalo. Mlečnost krav je upadla v času najtežjih poljskih opravil in zaradi tega je mleko ostalo na njivi.  Kjer je bilo manj krav, mleka niso prodajali, pogosto pa tudi mlečne kave niso pili. 

Mlečen močnik. Foto: PMMS.

Kljub temu je bilo mleko pomembna sestavina prehranjevanja. Uporabljalo se je za kuhanje in pečenje, pilo se je samostojno in primešano kavi. Mleko je bila pomembna sestavina močnika, različnih kaš, žgancev.

Koruzni močnik. Foto: PMMS.

Kuhali so ga na štedilniku ali v krušni peči. Pomembni so bili mlečni izdelki, ki so jih gospodinje delale doma. Na kuhanem mleku se je na vrhu rada naredila plast, imenovana mejzdra, mezdra. Nekateri so jo radi pojedli, drugi ne. Mleko se je molzlo v dogünjco, sprva leseno, potem pločevinasto (emajlirano). Sveže mleko, imenovano zvara/zvora, mlejko, se je zlilo v lončen lonec, dükel, štüc, šticl(n)i, štüclin, dugi pisker, zvarjak, dovjak, dugi lunec/lonec, stopica ali šticl, v katerem je mleko sedlo. Mrzlo kislo mleko, sedenca, kislo, kiselo, kislo mlejko, sedeno mlejko, sesegnjeno mlejko, segjeno mlejko, kislina/kiselina/kisilina ali sedeno mleko, je bilo pogost obrok predvsem poleti, vanj so nadrobili kruh. Kasneje so nekateri mleko zlivali v pločevinast posnemalnik. Na vrhu se je naredila smetana, vrnje, smêtana, mleko, kiselo vrnje, ki so jo pobrali. Ostalo kislo mleko so postavili na štedilnik ob strani, kjer je bilo dovolj toplo, da se je sesiril v skuto, sir, kisilak/kiselak, škipke, s stranskim proizvodom sirotko. Iz sirovke, kisiline, cmer, so nekatere gospodinje pekle koruzne zlivanke, pogosto so jo pili odrasi in otroci. Iz skute so delali posušene skutine pogačice, stožce in začinjene so jedli za vmesne obroke. Za izdelovanje masla, zmoučaj, zmouče, puter, püter, so več dni zbirali pobrano smetano in stepali, mešali (gonili, mo(u)tili, tukli) v trdo gmoto.

Izdelovalec masla Franc Poučič je vpisan v Letno poročilo za okraj Murska Sobota za leto 1927. Fotografija posneta v Tešanovcih 1927.

Motüuanca (pinja) za izdelovanje masla je bila lesena ali lončena, s pokrovom in leseno palico s kolescem na spodnji strani – putaček.

Lesena pinja. Hrani: PMMS.

Kasneje so uporabljali steklen pripomoček, flaša, ki je imel v notranjosti lesen ali kovinski mehanizem za izdelovanje masla. Maslo so oblikovali v hlebčke z rokami ali z lesenimi in kovinskimi (plehnatimi) modeli. Polurno ali daljše mešanje je bilo pogosto delo otrok. Smetani so dodali malo tople vode in skorjico kruha, da bi hitreje nastalo maslo: »Fčasij tak dugo, ka bi se prle zveličanja fčakau